|
 |
|
(Leon
Oblak / Leon Oblak / Bor Zuljan)
Johnny Bravo |
rekla
je: zgodba je končana, bilo je lepo
a zdaj mi zvezde odpirajo drugačno nebo
čutim izziv, ne misli, da si kaj kriv
jaz
sem kar stal in strmel, ker nisem dojel
če sem čisto pošten niti nisem verjel
da bo odšla, da me bo vrgla ob tla
sedem
dni se je podiral svet
potem sem zavrtel 585-369
in rekel
vrni
se, brez tebe ne znam ti si prižigala
sonce, ti si delala dan zgubil se bom brez tvojega dotika
rekla
je
znajdi se, zberi
moč ne računaj
name, jaz sem daleč proč stojim na liniji, s katere ni
umika
konec in pika
potem
sem dneve prespal in noči prebedel
in pisal sem pesmi, njene grehe sem
štel
mučna pot, analiza zablod
a čas
prekrije vse, nebo mi dalo je ključ
na koncu predora zagledal sem luč
kot zaklad, kot pot v novo pomlad
ko
spet svetlobo sem odkril
moj telefon je zazvonil
bila je ona
odpusti
mi, vzemi me nazaj ob tebi je sonce,
ob tebi je raj brez tebe sem le še bleda slika
rekel
sem
znajdi se, zberi
moč ne računaj
name, jaz sem daleč proč stojim na liniji, s katere ni
umika
konec in pika
zdaj
le poglej v nebo, čeprav je temna
noč nisem jaz kriv, da si grešila
zvezdni obroč med nama je prepad, razdalja prevelika
zato
pa znajdi se, ne cvili, zberi moč
res sem predaleč proč, da bi ti bil v
pomoč
trdno na liniji, čeprav me še mika
konec in pika
|
|
|
|
Copyright
© 2003 Edi Kranjc,
Graphic design LK Design.
|