(Leon Oblak / Leon Oblak / Bor Zuljan)
Johnny Bravo

 

rekla je: zgodba je končana, bilo je lepo
a zdaj mi zvezde odpirajo drugačno nebo
čutim izziv, ne misli, da si kaj kriv


jaz sem kar stal in strmel, ker nisem dojel
če sem čisto pošten niti nisem verjel
da bo odšla, da me bo vrgla ob tla

     sedem dni se je podiral svet
     potem sem zavrtel 585-369

     in rekel

          vrni se, brez tebe ne znam
          ti si prižigala sonce, ti si delala dan
          zgubil se bom brez tvojega dotika

     rekla je

          znajdi se, zberi moč
          ne računaj name, jaz sem daleč proč
          stojim na liniji, s katere ni umika
          konec in pika

potem sem dneve prespal in noči prebedel
in pisal sem pesmi, njene grehe sem štel
mučna pot, analiza zablod

a čas prekrije vse, nebo mi dalo je ključ
na koncu predora zagledal sem luč
kot zaklad, kot pot v novo pomlad

     ko spet svetlobo sem odkril
     moj telefon je zazvonil

     bila je ona

          odpusti mi, vzemi me nazaj
          ob tebi je sonce, ob tebi je raj
          brez tebe sem le še bleda slika

     rekel sem

          znajdi se, zberi moč
          ne računaj name, jaz sem daleč proč
          stojim na liniji, s katere ni umika
          konec in pika

          zdaj le poglej v nebo, čeprav je temna noč
          nisem jaz kriv, da si grešila zvezdni obroč
          med nama je prepad, razdalja prevelika

          zato pa znajdi se, ne cvili, zberi moč
          res sem predaleč proč, da bi ti bil v pomoč
          trdno na liniji, čeprav me še mika
          konec in pika
 

Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.