tisoč zvezd je na dosegu rok
polna praznina, do dna
lažen blišč prodaja votel zvok
preglasna tišina   
 
     svež zrak
     je zapihal skozi mrak
 
          in zdaj ustavljam čas, poslušam glas    
          zdaj so moje misli zbrane        
          zdaj ne grem nazaj                              
          in ko odprem oči, ni več noči
          vidim tisto, kar ostane
          kar ima sijaj
 
le v peščeni uri so sledi
nad mano brezčasnost lebdi   
star obraz v zrcalu sanj bledi
 
     mrak se ne vrne
     svež zrak pa korake obrne
   
          in zdaj ustavljam čas, poslušam glas    
          zdaj so moje misli zbrane        
          zdaj ne grem nazaj                              
          in ko odprem oči, ni več noči
          vidim tisto, kar ostane
          sijaj
 
               zdaj ni več ovir
               zdaj je znana smer      
               misel briše pot
               čez nebesni svod
                                              
          na, na, na, naj, na, naj, na, naj, na, naj 
          zdaj so moje misli zbrane        
          zdaj ne grem nazaj                              
          in ko odprem oči, ni več noči
          vidim tisto, kar ostane
          kar ima sijaj
 
          in zdaj ustavljam čas, poslušam glas    
          zdaj so moje misli zbrane        
          zdaj ne grem nazaj                              
          in ko odprem oči, ni več noči
          vidim tisto, kar ostane
          kar ima sijaj