tisti
teden so jezno vihrale zastave
v časopisih parole in drzne izjave
midva pa sva živela visoko nad oblaki
in nežnosti lovila z dolgimi koraki
tisti
teden se pisala je slovenska zgodovina
midva pa razigrana, kot od starega vina
sva javila staršem, bolj iz navade
da ne moreva domov, ker so povsod barikade
ljubezen
in vojna, kot v ruskem romanu
in midva glavna lika v praznem Piranu
še znaš preživeti sedem dni brez denarja
bi še znala zapeti tisti hit od Bazarja
vsako leto konec junija me zgrabi
depresija
vsako leto tisti teden me na koščke
razbija
potem se sestavljam prav počasi
tja do jeseni
ko se zavem, da ti si ta delček,
ki manjka v meni
tisti
teden so ponosno plapolale zastave
ves svet se je vrtel okoli naše države
midva pa sva letela visoko nad oblaki
motili naju niso niti tanki in vojaki
ljubezen
in vojna, kot v patetični drami
in midva glavnih lika v popolni omami
si še vedno ista – od drugih drugačna
si še vedno tako obupno privlačna
vsako leto konec junija me zgrabi
depresija
vsako leto tisti teden me na koščke
razbija
potem se sestavljam prav počasi
tja do jeseni
ko se zavem, da ti si ta delček,
ki manjka v meni
vsako
leto konec junija zgodi se ista
scena
vsako leto tisti teden me vrže na
kolena
in se zabliska stara dilema, ki
nikoli ne mine
naj te poiščem ali naj diham večne
spomine
naj te poiščem ali naj diham večne
spomine
|