ne zmedem se pogosto, imam že svoja leta
takrat pa sem začutil, da se jezik mi zapleta

treščila je na obalo, kakor strela
in smo ostali brez moči
se je poznalo, da je živela
v soju mavričnih luči

mehka kolena, naenkrat siti
debat o športu in muziki
in brez pomena je govoriti
o temi nočnih fantazij

pod njenimi pogledi smo padali brez boja
od Ankarana do Pirana ni bilo heroja

plesala skozi naše misli je kot balerina
in tiskala sledi strasti v srca iz plastelina

treščila je na obalo, kakor strela
in smo ostali brez moči
se je poznalo, da je imela
za sabo pravljične noči

mehka kolena, naenkrat siti
debat o športu in muziki
in brez pomena je govoriti
o temi nočnih fantazij

na, na, na, na, na....

se še vedno kdaj zabliska
tako, v klapi, ko nam refošk nakaže pot
in vsi junaki v isti sapi
smo polni norih anekdot

bila je bajna, bila je sijajna
bila je z drugega sveta
tako drugačna, tako privlačna
da se povedati ne da

na, na, na, na, na....