ko v vetru svojih let   
zajadram med spomine
med valove in čeri
na morju mojih sanj
 
ko zavrti se svet
v smeri žametne tišine
vse tisto kar boli
je kot kristal soli
s prelepih potovanj
 
          že nona mi je rekla:
          tako, kot je, je prav
          bolj mirno boš živel
          če križe boš sprejel
          in jih nositi znal
 
          še slišim jo, ko pravi:
          tako, kot je, je prav
          njen glas pa čez mladost
          prelil se je v modrost
          in v meni je ostal
 
še vedno pljusne val  
razburkano je morje
jaz pa burjo spremenim
v prijeten maestral
 
     naj le pride neurje, besni naj vihar  
     zdaj sem izkušen mornar
 
          že nona mi je rekla:
          tako, kot je, je prav
          bolj mirno boš živel
          če križe boš sprejel
          in jih nositi znal
 
          še slišim jo, ko pravi:
          tako, kot je, je prav
          njen glas pa čez mladost
          prelil se je v modrost
          in v meni je ostal