(Nenad Vilotić / Nenad Ninčević, Leon Oblak / Mato Došen)
Aleš Polajnar

 

okno odpiraš, pogled želi zbežati
da še me ljubiš, ne znaš in nočeš priznati
misliš na mene, loviš spomine
drsiš počasi na rob tišine
ko najine ladje tonejo v mraku
hladne besede plavajo v zraku
 
a čas odnaša sanje, dih hrepenenja
prepozno odkrivaš tajno, tajno življenja
in zopet gledaš pisma in slike
veter ti nosi verze in note
globoko v sebi skrivaš dotike
žalost prinaša zvoke samote 
 
     ker tajna življenja, tajna življenja
     vedno se le v ljubezni skriva
     tajna življenja, tajna življenja
     njim je, ki znajo ljubiti
     njim je, ki znajo ljubiti
     samo njim je, ki znajo ljubiti
     razumljiva
 
kot da umira, kar je nekoč živelo 
in ne gori več, kar je nekoč gorelo
temno nebo je prižgalo svečo
tvoje srce pa čaka na srečo
in se sprašuješ, kaj je minilo    
kaj se je z nama, z nama zgodilo 
 
     ker tajna življenja, tajna življenja
     vedno se le v ljubezni skriva
     tajna življenja, tajna življenja
     njim je, ki znajo ljubiti
     njim je, ki znajo ljubiti
     samo njim je, ki znajo ljubiti
     razumljiva

 

 

Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.