(Vojko Sfiligoj / Leon Oblak / Vojko Sfiligoj)
Sendi

 

iščem skrite misli, zlagam mozaik
tvoj dotik odkriva moč skrivnostnih slik
v moji duši sence, sled preteklosti
ko izginejo one, tu si ti

berem tvoje sanje, nebo kot da ve
kaj lahko ponudi in česa ne sme
le molitev v zraku spremlja moj korak
že čez nekaj trenutkov zakril me bo mrak

in izginem v temi brez sledi
kot odsev svetlobe, ki bledi
kdaj sklenjen bo ta krog, ve le Bog

v meni si kakor zanka, nerešljiva uganka
tvoje želje neznane, odpirajo rane
spremljaš me kot usoda, kot večna zabloda
slikaš davne spomine, kot krik bolečine

berem tvoje sanje, nebo kot da ve…

in izginem v temi brez sledi…

v meni si kakor stigma, kot večna enigma
tvoje želje neznane, odpirajo rane
spremljaš me kot usoda, kot večna zabloda
slikaš davne spomine, kot krik bolečine

Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.