na mojem nebu je
novo upanje
kot sneg prekrije sled preteklosti

nimam časa za spomine
skrite v glasen krik tišine
zvok ljubezni je nekje v zraku
daje ritem mojemu koraku

vse v dežju izgubljeno
sonce barva v rumeno
mavrica mi spet leži na dlani
sreča znova je na moji strani

včasih se zgodi
da zmanjka mi poti
in čuden strah se mi v oči zazre

a to so le sledi
sence, ki bledi
in vedno znova se nebo odpre

nimam časa za spomine…

pretekla noč je le odsev
v žarke jo je dan ujel
na svetli poti do neba
me smeh in sreča spremljata

nimam časa za spomine…