(Enzo Hrovatin / Leon Oblak / Martin Štibernik, Enzo Hrovatin)
Enzo Hrovatin

 

spreminjam se
si to sploh opazila?
moj dan ni nič več jezen
kot da se me ljubezen
je končno dotaknila
 
spreminjam se
zdaj znam si odpustiti
in to me osvobaja
kot da v predmestju raja
bi znova smel ljubiti
 
     moje srce je kot večerna zarja
     ki pije solze s tvojega oltarja
 
          poznala si moj skriti zvok samote
          in čakala na pravo melodijo                          
          zdaj rad bi ti podaril del lepote
          del sanj, ki v moji duši še živijo
 
          poznala si moj glasen zvok tišine    
          čutila, da sam sebi sem zadosti
          a danes za prestale bolečine
          bi rad iskreno rekel ti: oprosti
 
spreminjam se
še sebi prizanašam
korak gre čez napake
kot žarek čez oblake
vse slábo sproti ugašam         
 
spreminjam se
si to sploh opazila?
si vse to sploh dojela? 
lahko bi me objela
in nežno poljubila
 
          poznala si moj skriti zvok samote
          in čakala na pravo melodijo                          
          zdaj rad bi ti podaril del lepote
          del sanj, ki v moji duši še živijo
 
          poznala si moj glasen zvok tišine    
          čutila, da sam sebi sem zadosti
          a danes za prestale bolečine
          bi rad iskreno rekel ti: oprosti

 

 

Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.