zvok
dežja je kot glas ki odšteva najin
čas
panično lovim v spomin tvoj lesket
oči
moj pogum je kot prah, v tvojem srcu
vidim strah
zbirava moči, hladen veter je kralj
noči
kaplja upanja čez rob
neba
je nocoj napoj za oba
naj ta mrak skozi zrak
vlije moč v tvoj korak
naj na vseh poteh to slovo nosi tvoj
nasmeh
zadnji ples dveh teles,
kakor glasba iz nebes
žalost se topi, na obzorju se že dani
tvoj pogled brez besed v meni riše večno
sled
kaže mi poti, kot neviden dotik dlani
kaplja upanja čez rob
neba
je nocoj napoj za oba
naj
ta mrak skozi zrak vlije moč v tvoj
korak
naj na vseh poteh to slovo nosi tvoj
nasmeh
|
