deset čez deset
dotik brez besed
nebo spušča mrak
na peron, na vlak
 
deževni večer
molči peti tir
ko zgrabi me noč
boš že daleč proč
 
     dolg objem v barvah ljubezni
     sredi sive praznine
     dolg objem, ki ne mine
     in spreminja ta jok v nežen zvok
 
          vsako slovo malo boli
          a solza bo kmalu zrno soli
          ljubezen je dež najinih sanj
          naj tvoje srce bo kot ocean
          preden greš stran
 
deset čez deset
lovim tvoj pogled
nebo spušča mrak
ustavlja tvoj korak
 
vse vem in vse veš
a zdaj, ko spet greš
se zdi, da bo svet
v novo žalost ujet
 
     dolg objem v barvah ljubezni
     sredi sive praznine
     dolg objem, ki ne mine
     in spreminja ta jok v nežen zvok
 
          vsako slovo malo boli
          a solza bo kmalu zrno soli
          ljubezen je dež najinih sanj
          naj tvoje srce bo kot ocean
          preden greš stran