|
|
 |
|
|
(Marino
Legovič / Leon Oblak / Marino Legovič,
Jaka Pucihar)
Anika Horvat |
prazno platno,
čopič in paleta
nežna punčka
stopa v pisan svet
čas kot mojster,
kot slikar portreta
gleda barve v
rosnem jutru let
najprej zlije
slap srebrne reke
prve sanje skrite
v zvok idej
čez modrino plime
in oseke
gre dekle za
vonjem orhidej
potem pa naenkrat izbere živo rdečo
med note in rime naslika ji srečo
saj čas vedno najde barvo pravo
pravi odtenek za njeno srce
slika sonce na njeno zastavo
in če s čopiča kdaj se utrne mu kaplja
črne
je to le zato, da bi bela preveč ne
zbledela
kadar siva,
grenke solze skriva
čas slikar je
kakor čarodej
saj še njega v
zlato barvo zliva
ni ga več, a še
je tu ob njej
skozi barve, v
večno hrepenenje
med nianse, ki
jih razpozna
poletí in diha to
življenje
njen slikar
odlično jo pozna
ko najbolj hudo je, izbere živo rdečo
med note in rime naslika ji srečo
saj čas vedno najde barvo pravo
pravi odtenek za njeno srce
slika sonce na njeno zastavo
in če s čopiča kdaj se utrne mu kaplja
črne
je to le zato, da bi bela preveč ne
zbledela
prazno platno,
čopič in paleta
nežna punčka
skozi pisan svet
danes ženska med
spomine ujeta
kot v zrcalu na
prelomu let
kot v zrcalu
gleda svoj portret
|
|
|
| |
Copyright
© 2003 Edi Kranjc,
Graphic design LK Design.
|
