nad mestom je Umetnik razpel nebesno platno
naslikal je obzorje in sonce, ki zahaja
med modro in rumeno je kapnil še škrlatno
da v morju se zrcali odsev podobe raja
 
a ti poslušaš veter, ne gledaš te lepote
še mene več ne vidiš, čeprav sem v barvah sreče
odhajaš nekam daleč, na skrajni rob samote
in najini ljubezni prižigaš prve sveče
 
     večer je kot na sliki
     in noč bo čudovita
     a hladni so dotiki
     in vem, bojiš se svita
                       
          prosim te, ne trudi se, ni vredno
          nič zato, če zgodba je končana
          vedi le, da v tebi bo ostal za vedno
          moj okus, okus Mediterana
 
kupuješ moje misli, prodajaš mi tišino
preveč poceni konec za vse, kar sva imela
zavij me v šal spominov, obleci me v praznino
prečrtaj skupne sanje, v katere sva verjela
 
     počasi mi je jasno
     od tu naprej greš sama
     daj, zbeži pravočasno
     poruši most med nama
 
          prosim te, ne trudi se, ni vredno
          nič zato, če zgodba je končana
          vedi le, da v tebi bo ostal za vedno
          moj okus, okus Mediterana