(Leon Oblak / Leon Oblak / Bor Zuljan)
Uroš Kovač

 

kot ulica brez imena včasih se mi zdiš
prazna, tiha in brez sanj
kakor pesem brez refrena, čudno zazveniš
v hladen, pust deževen dan

     jaz pa sem slikar poletja, vročih, sončnih dni
     zame varnega zavetja ni

          jaz grem naprej, naprej, naprej
          v divjem plesu novih idej
          naprej, naprej, naprej, naprej
          nekaj je v moji glavi, nekaj, kar me ne ustavi
          nekaj, kar mi ne postavlja mej, grem naprej

jaz sem veter tvojih dni, lahko se mi predaš
v nore zvoke sem ujet
zdaj prisluhni temu ritmu, saj ga že poznaš
daj, vstopi v moj svet

     skupaj slikajva poletje, vroče, sončne dni
     ob meni, jeseni ni

          jaz grem naprej, naprej, naprej
          v divjem plesu novih idej
          naprej, naprej, naprej, naprej
          nekaj je v moji glavi, nekaj, kar me ne ustavi
          nekaj, kar mi ne postavlja mej, grem naprej

               mene ne moreš spremeniti
               lahko le sebe spremeniš
               zdaj se moraš odločiti
               če mi sploh lahko slediš

          jaz grem naprej, naprej, naprej
          v divjem plesu novih idej
          naprej, naprej, naprej, naprej
          nekaj je v moji glavi, nekaj, kar me ne ustavi
          nekaj, kar mi ne postavlja mej

          jaz grem naprej, naprej, naprej
          v divjem plesu novih idej
          naprej, naprej, naprej, naprej
          nekaj je v moji glavi, nekaj, kar me ne ustavi
          nekaj, kar mi ne postavlja mej, jaz grem naprej
 

Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.