|
 |
|
(Leon
Oblak / Leon Oblak / Bor Zuljan)
Manca Smolič |
kje
je mir, ki si nam ga dal
ko si na križu se za nas daroval?
izginja radost, ugaša smeh
čuden strah je v ljudeh
na
zemljo pada hladen večer
mnogi pa še vedno drvijo v napačno
smer
naj bom tvoj glas v tišini upanja beseda tvoja preglasi trpljenje v meni sprožil si plaz trdne vere
in zaupanja na njem drsim s teboj skozi življenje
naj bom kot luč, ki sveti v temi naj te slavijo moja dobra dela Jezus, dal si mi ključ, ki odpira
srca vseh ljudi ljubezen, v katero bom večno verjela
kdo
je kriv, da se spušča mrak?
kam je usmerjen neodločen korak?
v divjem ritmu norih idej
naš planet vrti se naprej
svet
brez vrednot ponuja pomoč
lažen blišč trenutka pa kmalu spet
zagrne noč
naj bom kot luč, ki sveti v temi naj te slavijo moja dobra dela Jezus, dal si mi ključ, ki odpira
srca vseh ljudi ljubezen, v katero bom večno verjela
naj bom tvoj glas naj bom kot luč v meni sprožil si plaz dal si mi ključ
naj bom tvoj glas v tišini upanja beseda tvoja preglasi trpljenje v meni sprožil si plaz trdne vere
in zaupanja na njem drsim s teboj skozi življenje
naj bom kot luč, ki sveti v temi naj te slavijo moja dobra dela Jezus, dal si mi ključ, ki odpira
srca vseh ljudi ljubezen, v katero bom večno verjela
|
|
|
|
Copyright
© 2003 Edi Kranjc,
Graphic design LK Design.
|