(Leon Oblak / Leon Oblak / Bor Zuljan)
Manca Smolič

 

kje je mir, ki si nam ga dal
ko si na križu se za nas daroval?
izginja radost, ugaša smeh
čuden strah je v ljudeh

     na zemljo pada hladen večer
     mnogi pa še vedno drvijo v napačno smer

          naj bom tvoj glas v tišini upanja
          beseda tvoja preglasi trpljenje
          v meni sprožil si plaz trdne vere in zaupanja
          na njem drsim s teboj skozi življenje

          naj bom kot luč, ki sveti v temi
          naj te slavijo moja dobra dela
          Jezus, dal si mi ključ, ki odpira srca vseh ljudi
          ljubezen, v katero bom večno verjela

kdo je kriv, da se spušča mrak?
kam je usmerjen neodločen korak?
v divjem ritmu norih idej
naš planet vrti se naprej

     svet brez vrednot ponuja pomoč
     lažen blišč trenutka pa kmalu spet zagrne noč

          naj bom kot luč, ki sveti v temi
          naj te slavijo moja dobra dela
          Jezus, dal si mi ključ, ki odpira srca vseh ljudi
          ljubezen, v katero bom večno verjela

               naj bom tvoj glas
               naj bom kot luč
               v meni sprožil si plaz
               dal si mi ključ

          naj bom tvoj glas v tišini upanja
          beseda tvoja preglasi trpljenje
          v meni sprožil si plaz trdne vere in zaupanja
          na njem drsim s teboj skozi življenje

          naj bom kot luč, ki sveti v temi
          naj te slavijo moja dobra dela
          Jezus, dal si mi ključ, ki odpira srca vseh ljudi
          ljubezen, v katero bom večno verjela

Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.