spet sem jutro
prebudila
noč ostaja le
vmesna postaja
isto pot sem
prehodila
tako sama
spet so sanje se
razlile
čez spomine na
prag bolečine
in minute so
gradile
zid med nama
nora pamet srce premaguje
ljubezen prodaja, nemir pa kupuje
ne znava
osamljena in bosa
ne znava
čez morje trme in ponosa
kdo bo prvi premogel čisto malo
modrosti
kdo bo prvi izrekel tisto čudno besedo
… oprosti
zdaj izginja sled
razuma
ko molčiva in ne
popustiva
želja diha, brez
poguma
komaj živa
čas poglablja prepad, ki nastaja
svetloba ugaša, tišina pa traja
ne znava
osamljena in bosa
ne znava
čez morje trme in ponosa
le kdo je
bolj žalosten in jezen
le kdo bo
zdaj rešil najino ljubezen
kdo bo prvi premogel čisto malo
modrosti
kdo bo prvi izrekel tisto čudno besedo
… oprosti
