(Matej Kavčič / Leon Oblak / Matej Kavčič)
Manca Smolič

 

spet so besede obvisele med nama
senci dvoma svoje misli prodaš
najina zgodba je kot mistična drama
in jaz se sprašujem: me sploh poznaš?

včasih se zdi, kot da mi kradeš trenutke
kot da se z mojimi čustvi igraš
ko tiho drsiš skozi moje občutke
se zopet sprašujem: me sploh poznaš?

     me sploh poznaš, sploh čutiš moj utrip?
     bi znal prebrati moje sanje?
     o, daj, objemi me za hip
     umiri moje valovanje

     me sploh poznaš, sploh slišiš ta moj krik?
     med nama kot da je praznina
     prav zdaj, res rabim tvoj dotik
     še preden zadoni tišina

v začaranem krogu, brez prave ideje
je to kar ponujaš, vse kar imaš?
veš, jaz to ljubezen doživljam močneje
in te sprašujem: me sploh poznaš?

    
me sploh poznaš, sploh čutiš moj utrip?
     bi znal prebrati moje sanje?
     o, daj, objemi me za hip
     umiri moje valovanje

     me sploh poznaš, sploh slišiš ta moj krik?
     med nama kot da je praznina
     prav zdaj, res rabim tvoj dotik
     še preden zadoni tišina

     me sploh poznaš?


Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.