spet je noč in
spet so zvezde zbrane
nad zvonikom
cerkve svete Ane
luna sanja, a
senca spoznanja
ustavlja moje
dihanje
mineva še en dan
brez nje
prazne misli,
kakor srne v begu
sto spominov, kot
stopinje v snegu
želja v zraku
zgubi se v koraku
ko čakam novo
svitanje
mineva še en dan
brez nje
in iščem novo pot, iščem nov izvir
bo Božič tudi meni prinesel končno
mir?
povej, nebo povej
v teh prazničnih dneh, kako naj grem
naprej
kako naj se zbudim, kako naj spet
živim
ko se spomini usujejo kot plaz
čez letošnji božični čas
veter nosi znano
melodijo
nežne note čudno
zazvenijo
vedno tiše,
december pa briše
med sanje skrito
upanje
mineva še en dan
brez nje
in iščem novo pot, a kje je prava
smer?
bo Božič tudi meni prinesel končno
mir?
povej, nebo povej
v teh prazničnih dneh, kako naj grem
naprej
kako naj se zbudim, kako naj spet
živim
ko se spomini usujejo kot plaz
čez letošnji božični čas
povej, nebo povej
ostal sem čisto sam in brez idej
kako naj se rodim in znova zaživim
ko mi spomini prinašajo njen glas
v letošnji božični čas
