(Marko Hrvatin, Mitja Bobič / Leon Oblak / Marko Hrvatin, Mitja Bobič, Jan Baruca)
Slavko Ivančić

 

letijo le leta, občutki so isti
še poln sem sonca, kot prvi turisti
pogledi so sveži in sanje so nove
pošiljam jih nežno med divje valove
 
poslušal bom veter v krošnji topola
s koraki izmeril dolžino pomola
in spet bom napisal kak verz o svobodi
v najhujšem viharju bom hodil po vodi
 
     če me ne bi poznala
     bi že zdavnaj zbežala
     tako pa veš, da me življenje prevzame
     a lahko računaš name
 
     če me ne bi ljubila
     bi že kdaj pobegnila
     tako pa veš, da ko jesen te objame
     lahko računaš name
 
ko z luno na nebu prižigal bom sveče
se skril bom med pesmi, če burja povleče
med verze in note na koščku papirja
med črno in belo, med tipke klavirja
 
     če me ne bi poznala
     bi že zdavnaj zbežala
     tako pa veš, da me življenje prevzame
     a lahko računaš name
 
     če me ne bi ljubila
     bi že kdaj pobegnila
     tako pa veš, da ko jesen te objame
     lahko računaš name

 

 

Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.