nad Bolšoj
teatrom se spušča mrak
in ustavlja moj
korak
vedno polni trg
mi ugaša prazen dan
do Arbata je
tvojih sto besed
tvoja komaj vidna
sled
moja Moskva
sanja, se sklanja nad Piran
ooo, ooo, zdaj se junij poslavlja
malo po malo, malo po malo
ooo, ooo, девушка pa sestavlja
sliko za sliko, kar je ostalo
iz Rusije z ljubeznijo
mogočna reka, krasen most
in najin park, ujet v mladost iz sanj
iz Rusije z ljubeznijo
gre moj poljub z razglednico
tja v Rozmanovo ulico v Piran
tistih sedem dni
bil si samo moj
Nikolajevič
Tolstoj
tistih sedem dni
zdaj prebiram kot roman
ko Čajkovski
čara, kot zna le on
gledam stari
gramofon
moja Moskva joče
in hoče spet v Piran
ooo, ooo, zdaj ko julij prihaja
malo po malo, malo po malo
ooo, ooo, tu vzhodno od raja
nosim na srcu, kar je ostalo
iz Rusije z ljubeznijo
mogočna reka, krasen most
in najin park, ujet v mladost iz sanj
iz Rusije z ljubeznijo
gre moj poljub z razglednico
tja v Rozmanovo ulico v Piran
iz Moskve gre vsak dan
delček mene v Piran
