pride tak dan,
nič ni narobe
pogled čez trg,
pogled čez leta
betežna starka,
ki krmi golobe
in majhna punčka,
v sanje ujeta
za sosednjo mizo so vrgli resno debato
vonj po morju se zlije v caffè
macchiato
il tempo passato
veter se zbuja in misli letijo
nemo brezčasne trenutke lovijo
pride tak dan,
pride, pa mine
jesen drsi čez
rob poletja
slika viharja ob
zvoku tišine
na njej dekle, ki
zre iz zavetja
in oblaki sonce mi spet zavijajo v
vato
sanje, kakor galebi, se zbirajo v jato
il tempo passato
nič ni več isto, a vse je enako
diham preteklost z lepotno napako
nekdo je »Prizmo« potegnil iz arhiva
brišem kaplje spominov, glasba je
kriva
il tempo passato
veter se zbuja in misli letijo
nemo brezčasne trenutke lovijo
il tempo passato
nič ni več isto, a vse je enako
diham preteklost z lepotno napako
