včasih delček spomina kar ostane
čeprav odpira rane, ga čas ne izbriše
kot žalostna tišina
morda zazveni le malo tiše
 
tisto davno poletje bledi
a veter potepuh, ima izreden posluh
in tke melodijo v domišljijo
med stare sledi, ki še vedno bolijo
 
bil je večer, kot nocoj, njenih štirinajst let
in jaz, angleški poet
v siju polne lune
s kitaro brez spodnje strune
 
     I love you, I love you
 
od takrat so minila stoletja
vsaj meni se zdi, ko pomislim na njo
in letela so poletja
ampak ona je kar stala
stala in ostala
v večnem dotiku
a še vedno ne vem
zakaj sem ji pel
kar v angleškem jeziku
 
     I love you, I love you
 
včasih delček spomina kar ostane
čeprav odpira rane, ga čas ne izbriše
kot žalostna tišina
morda zazveni le malo tiše
 
tisto davno poletje bledi
a veter potepuh, ima izreden posluh
in tke melodijo v domišljijo
med stare sledi, ki še vedno bolijo
 
bil je večer, kot nocoj, ki zaustavil je svet
saj jaz, v zrcalu let
še vedno sem ujet
v smešno pesem treh preprostih besed
 
     I love you, I love you
     I love you, I love you
 
še kar traja