ti si verz davno izgubljen
in jaz ne vem, kje sem
nisem več tvoj refren
za najino pesem
 
     skrivaš svoj obraz
     med sence in prah
     skrivaš moj poraz
 
ti si verz, čuden in zlagan
kot dih hladne zime
preživet, prazen dan  
kot najine rime
 
     skrivaš svoj obraz
     med sence in prah
     skrivaš moj poraz
     kot da te je strah
 
          dvigni pogled preden greš stran
          vdahni tišino, napev je končan
          zberi pogum in me prodaj
          a ko odideš, ne glej več nazaj
 
ti si verz, ki imel je moč
zdaj nima pomena
zdaj je tih, kakor noč
brezčutna, ledena
 
     skrivaš svoj obraz
     med sence in prah
     skrivaš moj poraz
     kot da te je strah
 
          dvigni pogled preden greš stran
          vdahni tišino, napev je končan
          zberi pogum in me prodaj
          a ko odideš, ne glej več nazaj
 
               veter bo ujel
               verze in refren v svojo dlan
               najina pesem šla bo v pozabo
               čas pa bo objel
               dneve in noči zbledelih sanj                       
               vzel jih bo s sabo
 
          dvigni pogled preden greš stran
          vdahni tišino, napev je končan
          zberi pogum in me prodaj
          a ko odideš, ne glej več nazaj