ARTEMIDA (Marino Legovič / Leon Oblak / Marino Legovič) Dejan Stojanov   ko porušiš vse mostove, vse kar sanje veže ko boš sama daleč tam, na drugem bregu reke ko preskočiš svetle cilje, kot da so zapreke srečno pot, boginja lova, vrzi svoje mreže      aaa artemida      aaa artemida skrivaš se v naročju zmag, ne vidiš pa porazov ko razkrije te pomlad, zbežiš na krilih greha in oči so polne solz a usta polna smeha ko polagaš novo žrtev na oltar dokazov      aaa artemida           misliš, da si zvezda, si pa lutka           v izložbi želja, stvar trenutka           sonce te počasi izgublja z vida           noč kriči tvoje ime, artemida ti živiš samo za danes, brišeš vse od včeraj koledar prihodnjih dni obrača prazne liste dnevi so začaran krog, noči so vedno iste ni poti iz labirinta, ujeta si za zmeraj      aaa artemida           misliš, da si zvezda, si pa lutka           v izložbi želja, stvar trenutka           sonce te počasi izgublja z vida           noč kriči tvoje ime, artemida      aaa artemida           misliš, da si glavna, si pa reva           mračna senca laži ob koncu dneva           čas radira grafite z zida           tvoje ime bo ostalo, artemida, artemida

Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.