(Marino Legovič / Leon Oblak / Marino Legovič)
Tulio Furlanič

 

ko porušiš vse mostove, vse kar sanje veže
ko boš sama daleč tam, na drugem bregu reke
ko preskočiš svetle cilje, kot da so zapreke
srečno pot, boginja lova, vrzi svoje mreže

     aaa artemida
     aaa artemida

skrivaš se v naročju zmag, ne vidiš pa porazov
ko razkrije te pomlad, zbežiš na krilih greha
in oči so polne solz a usta polna smeha
ko polagaš novo žrtev na oltar dokazov


     aaa artemida

          misliš, da si zvezda, si pa lutka
          v izložbi želja, stvar trenutka
          sonce te počasi izgublja z vida
          noč kriči tvoje ime, artemida

ti živiš samo za danes, brišeš vse od včeraj
koledar prihodnjih dni obrača prazne liste
dnevi so začaran krog, noči so vedno iste
ni poti iz labirinta, ujeta si za zmeraj


     aaa artemida

         
misliš, da si zvezda, si pa lutka
          v izložbi želja, stvar trenutka
          sonce te počasi izgublja z vida
          noč kriči tvoje ime, artemida

    
aaa artemida

          misliš, da si glavna, si pa reva
          mračna senca laži ob koncu dneva
          čas radira grafite z zida
          tvoje ime bo ostalo, artemida, artemida

Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.